Znanstvenike begalo vedenje delfinov v Jadranu. Zdaj mislijo, da imajo odgovor

Velike pliskavke (morski sesalec iz družine delfinov) veljajo za ene najbolj spretnih plenilcev v morju, a v delih Jadranskega morja se njihovo vedenje opazno spreminja. Namesto da bi se zanašale le na naravni lov, vse pogosteje sledijo ribiškim ladjam in ob njih iščejo hrano.

Kot poroča ZME Science, nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Mammal Science, opozarja, da to vedenje ni nujno zgodba o uspešnem prilagajanju, ampak predvsem posledica vse slabšega stanja morskega ekosistema.

Jadransko morje je že desetletja pod močnim pritiskom ribolova z vlečnimi mrežami. Takšen ribolov cilja predvsem na bolj cenjene vrste rib, a pri tem lahko poškoduje morsko dno in poruši prehranske verige.

Raziskovalci opozarjajo, da je ribolovni pritisk v Sredozemlju približno dvakrat višji od ravni, ki velja za trajnostno, pri čemer Jadransko morje sodi med najbolj obremenjena morja na svetu, ko gre za ribolov z vlečnimi mrežami.

Skoraj za polovico manj rib

Dolgoročne analize kažejo, da je v Jadranskem morju danes približno 41 odstotkov manj manjših rib, s katerimi se hranijo plenilci, in skoraj 49 odstotkov manj rib, ki živijo bližje morskemu dnu, kot pred desetletji.

Posledice so vidne tudi pri morskih sesalcih. Navadni delfini, ki so bili nekoč v Jadranskem morju pogosti, danes po navedbah raziskovalcev lahko preživijo le še na nekaj območjih.

“Navadni delfini izginjajo. Razen na zelo redkih območjih jih je težko najti in to ni dober znak. To je opozorilni znak,” je za Guardian dejal Giovanni Bearzi, eden od avtorjev raziskave in ustanovitelj organizacije Dolphin Biology and Conservation.

Več kot 17.700 kilometrov opazovanja

Da bi ugotovili, kako se je zaradi pomanjkanja hrane spremenilo vedenje delfinov, so raziskovalci spremljali ribiške ladje ob italijanskih regijah Veneto in Marke. Med letoma 2018 in 2025 so na morju opravili 148 raziskovalnih dni, prepluli več kot 17.700 kilometrov in pregledali 859 ribiških ladij.

Delfine so tudi fotografirali, da so lahko prepoznali posamezne živali in ugotovili, katere se večkrat vračajo k ribiškim ladjam.

Rezultati so bili povedni. Delfini so sledili 76 odstotkom spremljanih ribiških ladij na območju Mark in 26 odstotkom ladij na območju Veneta. Po podatkih fotoidentifikacije naj bi za med 86 in 90 odstotkov lokalne populacije velikih pliskavk, skupaj več kot tisoč živali na raziskovanih območjih, danes ribiške ladje predstavljalo najpomembnejši vir hrane.

To je velik premik v primerjavi z začetkom devetdesetih let, ko so raziskave v Jadranu pokazale, da so delfini sledili le približno desetini spremljanih ribiških ladij.

Hrana ob ladjah ni brez tveganja

Delfini ob ladjah ne čakajo le na ribe, ki jih ribiči zavržejo. Lovijo tudi ribe, ki pobegnejo iz mrež, se hranijo z ranjenim ali zmedenim plenom in ostanki hrane z ladij.

“V dneh, ko ribiške ladje ne delajo, morajo delfini hrano najti sami. V dneh, ko delajo, pa se hranijo v bližini vlečnih mrež,” je dejal Bearzi.

A ta strategija ima tudi nevarnosti. Živali se lahko zapletejo v ribiško opremo, kar lahko povzroči hude poškodbe ali smrt. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu ribiških ladij pa lahko škoduje njihovemu sluhu.